Po dopoldanskem guglanju, kam bi se na ta velikonočni ponedeljek odpravili na izlet, ter pogledovanju skozi okno, kjer je bila cela zmeda, smo se odločili, da se odpeljemo proti Kranjski gori. Plan so bili Martuljški slapovi. Odpeljali smo se v sončno popoldne, vendar so sonce že na avtocesti zamenjale snežinke. Pa nič zato … 🙂

Parkiramo in se odpravimo na pot. Po položni poti kmalu pridemo do jase, kjer je predstavljeno, kako so nekoč kuhali oglje. Tu se pot razcepi. Ena vodi skozi Martuljško sotesko. Ta pot je trenutno “zaprta”, vendar smo se ravno po tej poti vrnili nazaj. Začeli smo se vzpenjati po širokem, vendar precej strmem kolovozu. Pot, ki naj bi trajala približno pol ure, se je zaradi fotografskih postankov malo zavlekla. Vmes pa spet nekaj snega in vetra. Pridemo do smerokaza, kjer se po ozki poti spustimo do Spodnjega Martuljkovega slapu. Še dobro, da je Rok navajen “plezanja”, saj je na tej poti potrebno kar nekaj previdnosti 🙂 Nazaj smo se vrnili kar skozi Martuljško sotesko.

Skratka, prijeten izlet, na čase tudi adrenalinski (beri: če bo ploh čez vodo zdržal mojo težo), ki ga bomo definitivno ponovili ob lepšem vremenu in obiskali še zgornji, drugi slap 🙂