Prost in deževen dan, v glavi pa spet ni idej, kam iti. Za sprehod v naravo ravno ni … In se ob 10h odločimo, da gremo do Trsta “pofirbcat” ter obiskat še Svetišče na Vejni nad Trstom, kjer sem bil nazadnje več kot 20 let nazaj, imel pa sem željo po ponovnem obisku, saj je bila moj edini spomin slika z dia filma, kjer z mami prižigava svečko.
Trst itak ni več kar je bil, še kitajcev ni vec toliko, kot pred leti. Pa še “cenkat” ne pustijo. So pa ulice Trsta še vedno iste kot včasih, ko smo hodili na obisk k staremu očetu. Malo nostalgije ne škodi, a? 🙂

IMG_2126

Svetišče na Vejni je neverjetna, mogočna a hkrati preprosta zgradba, ki s svojo veličino stoji nad Trstom in nad njegovim čudovitim zalivom. Ni bil pa ravno idealen dan za dober razgled, saj se ob lepem vremenu vidi vse do Pirana.
30. aprila 1945 je tržaški nadškof, mons. Santin je naredil zaobljubo za odrešenje mesta: “[…] v trenutku, ki je morda najbolj tragičen za zgodovino Trsta, ko se vsi upi zdijo zaman, se zavezujem: če bo pod okriljem Matere božje Trst rešen, se bom potrudil, da bo v njeno čast zgrajena cerkev”. Trst je bil rešen propada. 19. septembra 1959 so postavili prvi kamen, svetišče pa slovesno posvetili 22. maja 1966.

V planu je bil še obisk gradu Miramar, ampak smo se odločili, da ogled prestavimo in počakamo na lepše vreme 🙂